Dne 11. 6. 2021 je namreč v veljavo stopila novela Zakona o prevozih v cestnem prometu –ZPCP-2 (Uradni list RS, št. 94/21 z dne 11. 6. 2021), ki je spremenila določbe 57. člena ZPCP-2 ter dodala a57.a člen ter za 57.b členom dodala novo poglavje o najemu vozila z voznikom in nov 57.c člen.
S spremembami 57. člena in dodajanjem a57.a člena in 57.b člena ZPCP-2 se področje taksi prevozov prilagaja poslovnemu modelu tujih korporacij, kot so Uber, Bolt, Lyft ipd., in zagotavlja zakonsko podlago za njegov vstop na slovenski trg.
Poslovni model korporacij temelji na prikritih delovnih razmerjih, v prvi vrsti izogibanju zaposlovanja delavcev in vsiljevanju statusa samostojnega podjetnika ali pogodbenega delavca. S tem ponudnikom taksi storitev ne pripadajo minimalna plača, plačilo nadur, letni dopust, možnost plačane bolniške odsotnosti, regres in druge pravice, ki pripadajo delavcem v rednem delovnem razmerju, kar pomeni, da gre za nadaljnjo prekarizacijo sektorja.
Še posebej sporno je bilo, da bi s tem zakonom na slovenski trg pripeljali nelojalno konkurenco, ki z dampinškimi cenami poskuša zagotoviti monopol na trgu izvajanja taksi prevozov in s tem uničiti nacionalne ponudnike taksi prevozov.
Poznano je, da omenjene platforme prakticirajo nelojalno subvencioniranje cene storitve oz.t. i. »grow hack«. Ravno tako se zastavlja vprašanje, kako bo regulirana cena nove oblike prevozov glede na dejstvo, da je osnova poslovnega modela tovrstnih ponudnikov dinamično spreminjanje cene oziroma t. i. »surge«.
Zakon je namreč določal, da se cena za avtotaksi prevoz določi s taksimetrom ali elektronsko aplikacijo, kar pomeni, da se ukinja obveznost uporabe taksimetra v primerih, »ko izvajalec zagotavlja ponudbo tovrstnih prevozov z informacijsko storitvijo, na podlagi katere dobi uporabnik podrobno ponudbo s predvideno ceno prevoza na ustrezno napravo, prek katere naroči prevoz, prevzame potrditev ponudbe in plača storitev prevoza. Iz tega jasno izhaja, da se taksimeter odpravlja z namenom, da se olajša vstop na trg prevoznikom, ki ponujajo prevoze z informacijsko storitvijo.
V Sindikatu se nam je zdelo sporno tudi finančno poslovanje platform, saj njihov denarni tok vodi v davčno ugodne države, kar pomeni, da bi se na ta način izognili plačilu kakršnihkoli davkov v Sloveniji.
Prav tako smo opozarjali, da obstajajo indici, da gre pri noveliranju Zakona o prevozih v cestnem prometu za lobiranje korporacije Uber. Da smo imeli prav, se je pokazalo te dni z razkritjem t. i. Uber files, ki razkrivajo etično sporne in potencialno nezakonite prakse, s katerimi je Uber pospešil svojo širitev. Med drugim je intenzivno lobiral pri številnih vladah, da bi podprle njegovo širitev v posameznih državah.
Naj spomnim, da je predlog ZPCP-2na seji dne 3. 2. 2021 zavrnila tudi Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. K predlogu so bile podane pripombe številnih avtotaksi prevoznikov, dvome pa so izrazili tudi sindikati delavskih in študentskih organizacij, med njimi Center za družbeno raziskovanje CEDRA, Delavska svetovalnica, Sindikat GLOSA, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Svobodni sindikat Slovenije in drugi.
Proti predlogu zakona so na 75. izredni seji DZ glasovali poslanci Socialnih demokratov in Levice, Liste Marjana Šarca ter Stranke Alenke Bratušek. Poslanska skupina Levica je na zakon vložila tudi amandma, ki je bil na seji zavrnjen.
Spornost zakona so prepoznali tudi v Inštitutu 8. marec, ki je dne 25. 4. 2022 v Državni zbor vložil Predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki je dne 14. 7. 2022 uspešno prestal parlameentarno proceduro.
V preteklo stanje se tako vračajo ureditve na področju sestave svetov izobraževalnih zavodov, kadrovanja v policiji in izključevanja nevladnih okoljevarstvenih organizacij iz postopkov obravnave okoljske problematike. Predlog med drugim ukinja pravno podlago za vstop podjetja Uber na slovenski trg, zmanjšuje vpliv odločanja kulturnega ministra na kulturnih programskih in projektnih razpisih in povečuje vpliv strokovnih komisij, ukinja posege v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk ter za tuje študente umika pogoj, da potrebujejo za študij v Sloveniji na računu 5000 evrov.
S skupnimi močmi nam je uspelo. Sporni zakoni Janševe oblasti so odšli na pokopališče zgodovine.
