Dejan Jefim, predsednik sindikata taksistov Slovenije, ki deluje v okviru Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, se energično, strokovno in odločeno zavzema za pravice taksistov in jih brani z vsemi sredstavi. Bil je sredi protestne prekinitve dela taksistov, prisluhnili smo mu, kaj sporoča tistim, ki želijo v Slovenijo pripeljati Uber. To platformno družbo namreč pozna v drobovje in nima o njej povedati nič dobrega.
Dejan Jefim, programer po izobrazbi je ustanovitelj mikropodjetja Net Informatikain kot samostojni podjetnik dela že od svojega 25. leta.
Kako si se znašel v središči zgodbe s taksisti?
Mi že več kot deset let razvijamo aplikacije za uporabnike, voznike, dispečerske centre. Imamo enega boljših sistemov na svetu; zdaj se širimo v Avstrijo in na nemško govoreča tržišča, dobro sodelovanje smo v Srbiji razvili tudi z državo. Smo lokani ponudnik teh zadev, zato smo se tudi angažirali sedaj, ko minister za infrastrukturo želi pripeljati v Slovenijo nekaj, kar mi že deset let delamo z lastnimi sredstvi in znanjem, brez pomoči države. Taksi službe smo digitalizirali na tako ravnem, kot je v svetu skoraj ni. Aplikacije imajo vse firme, imajo jih vsi vozniki, imajo plačevanje s karticami, sledenje, skratka vse, kar naj bi imel sodoben taksi. In zdaj pride minister, ki sploh ne ve, kaj že imamo, z naemi se pa sploh ni pogovarjal. Nihče se ni želel pogovarjati.
In tako je bilo treba zaropotati?
Do takrat so nas vsi popolnoma ignorirali. Mi pa smo želeli sodelovati pri nastanku zakona, saj smo res strokovnjaki. V drugih državah, kjer smo prisotni, pomagamo pisati zakone, tukaj pa jih piše nekdo, ki ni prisoten na tržišču. In to je Uber. Z njimi imam izkušnjo, saj sem delal dve leti za njihovega lokalnega ponudnika v Moskvi prav to, raziskave Uberja in Bolta. To sem delal tudi v Južni Afriki in imam zelo dobre podatke o njih.
Torej zelo dobro veste, kaj je Uber?
To je prekarno delo na čisto drugi ravni. Tudi slovenski taksisti so prekarci, a imajo določeno ceno in vedo, koliko stane kilometer, čakalna ura, vedo, koliko bodo približno dobili voženj, firme vedo, koliko imajo voznikov, licenc in si lahko približno izračunajo svoj prihodek. Z normalnim dinamičnem efektivnim osemurnim delom lahko taksist zasluži povprečno slovensko plačo. Kaj dela Uber? S pomočjo računalnika izključno na podlagi ponudbe in povpraševanja spreminjajo ceno. In to je glavna sprememba, ki jo želijo urediti v našem zakonu, izključiti tarifni sistem za aksi in narediti novo kategorijo >>voznik z vozilom<<, za katero ne velja več tarifni sistem. S to spremembo račun niti ne bo več davčni račun.
Pri nas ima voznik še vedno določene pravice, pri Uberju pa, če voznik ne vzame vožnje ali pa ga stranka slabo oceni, preprosto dobi slabši rating in sistem ga blokira. To lahko pomeni zanj in za družino lakoto in to se prelije na vso družbo. V Juži Afriki se to zelo dobro vidi. Dobro je vedeti tudi, da ima Uber bistveno večjo, tudi do desetkrat večjo provizijo, kot jo vzamejo naše taksi službe. Kar nam razlagajo, je vse prazna zgodba in so prazne obljube. Njihov cilj je vedno prevzeti tržišče.
>>To bo eden najbolj brutalnih liberaliziranih zakonov na svetu.<<
Zakaj je sindikat tista forma, s katero želite zadeve urediti?
V Srbiji veliko sodelujemo s sindikati. In ko smo ugotovili, da tukaj ni sindikata taksistov, čeprav so ga že poskušali ustanoviti, smo formalno združili ljudi. Vključili smo tudi lastnike firm po vsej Sloveniji. Vsi ti ljudje imajo neke pravice, zastopal pa jih ni nihče. Borimo se zanje. Razmišljamo napredno in se zavedamo, da če odo delavci dobro živeli, bomo tudi vsi drugi živeli dobro.
Dosedanji dosežki?
Taksiste smo rešili nečloveškega testiranja in dobili prioritetno skupino za cepljenje za tiste, ki bodo hoteli. Pa tudi to, da smo se postavili na zemljevid, saj se mislimo proti zakonu postaviti zelo rigorozno. To, kar delajo, ni prav, nimajo nobenega argumenta, nobene analize, študije. Prvega aprila smo povabljeni na sejo odbora za infrastrukturo in tam bodo razgrnili naše podatke. Poznam veliko zakonov in imam poln pregled podatkov za Slovenijo. Vem, da delajo pokvarjeno stvar in da delajo na osnovi lastnih interesov in interesov Uberja. To je zelo brutalna firma. Tudi woltovci so podobna zgodba, delavci na kolesu brez pravic. Tak način dela ni dober za celotno družbo. To potegne vse na socialno dno.
V Sloveniji smo pred leti sindikati ostro zavrnili t.i. malo delo. Gre za nekaj podobnega?
To je še hujše. Tam je vsaj urna postavka, tu pa ne veš koliko boš naslednjo uro zaslužil. Zakon bo to omogočil. To bo eden najbolj brutalnih liberaliziranih zakonov na svetu.
Prihodnje delo sindikata?
Zaščita ljudi, naših članov. To pa niso samo taksisti, so tudi lastniki mikropodjetij, so IT-jevci … Gre za radikalne spremembe, ki zahtevajo odločen boj.
Kakšen mora biti pravi sindikalist?
Sindikalist mora imeti velik socialni čut, empatijo, odgovornost in pogum. Brez poguma ni nič. Poglejte, kaj se nam dogaja v državi. Imamo otroke, ki nam bodo zamerili, kaj počnemo. Zadnja stvar je otrokom vzeti šolo, gibanje, svobodo, mi pa smo jim vse to pobrali v nekem trenutku.
Članek povzet iz tiskane izdaje Delavske enotnosti.
Avtorica: Mojca Matoz
